Veleposlani┼ítvo RS Sarajevo /Gospodarsko sodelovanje /Gospodarski polo┼żaj v Republiki Sloveniji /

Gospodarski polo┼żaj v Republiki Sloveniji

Aktualna gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji

Po poslab┼íanju zaradi krize, Slovenija zadnja leta znova napreduje na podro─Źju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, poudarja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Poro─Źilu o razvoju 2017.

Od leta 2014 se gospodarski polo┼żaj izbolj┼íuje, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitej┼íih dr┼żav. Slovenski bruto doma─Źi proizvod (BDP) se je sicer po prvih ocenah statisti─Źnega urada (SURS) v letu 2016 v primerjavi z letom prej realno pove─Źal za 2,5 odstotka in v teko─Źih cenah zna┼íal 39.769 milijonov evrov.

Zunanje povpra┼íevanje je bilo lani tako kot v letu 2015 glavni generator gospodarske rasti; izvoz se je pove─Źal za 5,9 odstotka. ─îedalje pomembnej┼íe postaja doma─Źe povpra┼íevanje; pove─Źalo se je za 2,4 odstotka. Potro┼ínja gospodinjstev se je pove─Źala za 2,8 odstotka.

Skupna zaposlenost je v letu 2016 zna┼íala 960,000 oseb; glede na leto 2015 se pove─Źala za 2 odstotka oz. za 19.000 oseb. Skupna zaposlenost je v prvem ─Źetrtletju 2017 zna┼íala 964.000 oseb in se je glede na isto ─Źetrtletje prej┼ínjega leta pove─Źala za 2,6 odstotka. Najve─Ź oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in v dejavnosti promet. Konec junija 2017 je bilo v evidenco prijavljenih 84.793 oseb oz. 15,0 % manj kot pred letom. Podjetja pri─Źakujejo nadaljnjo rast zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih.

Gospodarska rast v Sloveniji, ki jo spodbuja vedno ve─Ź dejavnikov, se je v prvem ─Źetrtletju letos ┼íe pospe┼íila; bruto doma─Źi proizvod je bil medletno vi┼íji za 5,3 %, kar je najvi┼íja rast po drugem ─Źetrtletju leta 2008. S tem so se nadaljevala ugodna gibanja iz lanskega leta, ki je bilo po podatkih o poslovanju podjetij najuspe┼ínej┼íe po za─Źetku krize. ─îetrtletna rast se je v prvem ─Źetrtletju letos ┼íe okrepila (1,5 %, desezonirano), BDP je presegel povpre─Źno raven iz leta 2008. Ob nadaljnji rasti izvoza, potro┼ínje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje se je letos za─Źela krepiti tudi gradbena aktivnost. Rast BDP je znova ob─Źutno presegla povpre─Źje evrskega obmo─Źja (1,7 % medletno), tako da se nadaljuje triletno obdobje hitrej┼íe rasti in posledi─Źno zmanj┼íevanje zaostanka za povpre─Źno razvitostjo v EU.

Rast tujega povpra┼íevanja in izbolj┼íevanje konkuren─Źnega polo┼żaja ┼íe naprej spodbujata krepitev izvoza ter z njim povezano aktivnost v predelovalnih dejavnostih in nekaterih segmentih tr┼żnih storitev. Gospodarske razmere v evrskem obmo─Źju in v ve─Źini na┼íih glavnih trgovinskih partneric so se izbolj┼íale tudi v za─Źetku leto┼ínjega leta. Ob rasti tujega povpra┼íevanja se je rast slovenskega izvoza ┼íe okrepila (8,7 %). Enako velja za proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, kjer se je nadaljevala rast v vseh skupinah panog po tehnolo┼íki zahtevnosti. Z izvoznimi gibanji je povezana tudi rast prihodka v nekaterih segmentih tr┼żnih storitev, zlasti to velja za promet in ra─Źunalni┼íke storitve. Ob nadaljnji rasti ┼ítevila prihodov oz. preno─Źitev tujih turistov se je ┼íe pove─Źal prihodek v gostinstvu.

Ob─Źutno izbolj┼íevanje razmer na trgu dela in visoka raven zaupanja potro┼ínikov sta klju─Źna dejavnika nadaljnje rasti zasebne potro┼ínje (4,0 %). Rast zaposlenosti se je v prvem ─Źetrtletju nadaljevala (2,6 %, po statistiki nacionalnih ra─Źunov), ┼ítevilo zaposlenih je bilo za skoraj 25.000 ve─Źje kot v enakem obdobju lani. Zaposlenost se pove─Źuje v skoraj vseh dejavnostih, po dalj┼íem ─Źasu izraziteje tudi v gradbeni┼ítvu, kratkoro─Źna pri─Źakovanja pa ostajajo na najvi┼íji ravni po za─Źetku krize. Medletna rast povpre─Źne pla─Źe je ostala zmerna, pla─Źe pa so podobno kot zaposlenost vi┼íje kot pred letom v ve─Źini dejavnosti. Pozitivne razmere na trgu dela so vplivale na nadaljnje izbolj┼íanje zaupanja potro┼ínikov, ki je letos na najvi┼íji ravni doslej. Posledi─Źno se je nadaljevala tudi rast zasebne potro┼ínje. Gospodinjstva ┼íe naprej pove─Źujejo predvsem nakupe trajnih dobrin pa tudi ostalega blaga in storitev, ki predstavlja prevladujo─Ź del potro┼ínje. Rast potro┼ínje se odra┼ża tudi v nadaljnjem pove─Źanju prihodka v trgovinski dejavnosti.

Nadaljevala se je rast investicij v opremo in stroje, v za─Źetku leta so se za─Źele krepiti tudi gradbene investicije. Rast investicij v opremo in stroje povezujemo z visoko izkori┼í─Źenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in ni┼żjo zadol┼żenostjo podjetij. V za─Źetku leta pa so znova za─Źele okrevati tudi gradbene investicije. Poleg nadaljevanja lani za─Źete rasti stanovanjskih investicij, povezane z o┼żivljanjem trga nepremi─Źnin, se pove─Źujejo tudi nestanovanjske investicije, po na┼íi oceni zlasti zasebnega sektorja. Na rast skupne investicijske aktivnosti po na┼íi oceni vplivajo tudi ve─Źja razpolo┼żljivost virov financiranja kot pred leti, vklju─Źno s prvimi znaki o┼żivljanja kreditne aktivnosti podjetij. Po lanskem ob─Źutnem padcu dr┼żavnih investicij (povezanih s skromnim ─Źrpanjem evropskih sredstev ob prehodu na novo finan─Źno perspektivo) so bili na za─Źetku leta odhodki za investicije dr┼żavnega prora─Źuna na podobni ravni kot leto pred tem.

Medletna inflacija je maja zna┼íala 1,5 % in je ┼íe naprej predvsem posledica vi┼íjih cen energentov in storitev kot odraz ponudbenih dejavnikov in krepitve povpra┼íevanja. Na vi┼íje cene energentov vplivajo medletno vi┼íje cene nafte na svetovnih trgih, ─Źeprav so se te od za─Źetka leta znova zni┼żale. Rast cen storitev povezujemo zlasti s krepitvijo zasebne potro┼ínje. Pove─Źujejo se predvsem cene storitev, povezanih s pre┼żivljanjem prostega ─Źasa (gostinske in nastanitvene storitve). Cene neenergetskega blaga kljub vi┼íji potro┼ínji ┼íe ostajajo na podobni ravni kot pred letom.

Ugodna gospodarska gibanja vplivajo na visoko rast javnofinan─Źnih prihodkov, kar je ob zmerni rasti odhodkov privedlo do nadaljnjega zmanj┼íanja javnofinan─Źnega primanjkljaja. Primanjkljaj konsolidirane bilance (375,6 mio EUR) je bil po metodologiji denarnega toka v prvem ─Źetrtletju za tretjino manj┼íi kot v enakem obdobju lani, primarni saldo pa se je prevesil v prese┼żek. Na visoko rast prihodkov (7,4 %) v prvem ─Źetrtletju so vplivale predvsem ugodne gospodarske razmere, vklju─Źno z razmerami na trgu dela. Precej zmernej┼ía rast odhodkov (2,6 %) je v veliki meri posledica stagnacije  investicij dr┼żave in padca pla─Źil v prora─Źun EU.

Dodatne informacije so na voljo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ter Statisti─Źnega urada RS (SURS).