Veleposlani┼ítvo RS Sarajevo /Gospodarsko sodelovanje /Gospodarski polo┼żaj v Republiki Sloveniji /

Gospodarski polo┼żaj v Republiki Sloveniji

Aktualna gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predvidevajo 6,6-odstotni upad BDP-ja v Sloveniji leta 2020. Po globokem padcu v drugem ─Źetrtletju je gospodarstvo v tretjem okrevalo bolj, kot je bilo pri─Źakovati. Za zadnje ─Źetrtletje se je pri─Źakovalo manj┼íi padec od spomladanskega, k ─Źemur so prispevale tudi prilagoditve podjetij in potro┼ínikov novim okoli┼í─Źinam. Gospodarske posledice drugega epidemiolo┼íkega vala so osredoto─Źene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Zaradi zaostrenih epidemiolo┼íkih razmer se vidnej┼íe gospodarsko okrevanje zamika proti drugemu ─Źetrtletju 2021.

 
Posledi─Źno pri─Źakujemo, da bo gospodarska rast leta 2021 (4,3%) ni┼żja od napovedane (5,1 %). Okrevanje bo ob ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov v Sloveniji in trgovinskih partnericah postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. Najve─Źje tveganje za uresni─Źitev napovedi je ┼íe naprej povezano s trajanjem in globino epidemije. Dolgotrajno vztrajanje zaostrenih epidemiolo┼íkih razmer z morebitnimi novi valovi oku┼żb in s tem povezani stro┼żji omejitveni ukrepi ter ponovna ve─Źja zaprtja gospodarstev, bodo ┼íe naprej predstavljali najve─Źje tveganje za stabilno okrevanje. Ob izbolj┼íanju epidemiolo┼íkih razmer bo pomembno tudi postopno in premi┼íljeno umikanje ukrepov za bla┼żenje posledic epidemije. Obstaja pa tudi mo┼żnost hitrej┼íega okrevanja aktivnosti v primeru hitrej┼íega trajnega izbolj┼íanja epidemiolo┼íkih razmer oziroma hitre ┼íiroke uporabe cepiva ali zdravila.


Oktobra je naglo nara┼í─Źanje oku┼żb privedlo do ponovne uvedbe strogih zajezitvenih ukrepov v ┼ítevilnih dr┼żavah evrskega obmo─Źja. Glede na aktualne gospodarske kazalnike se je okrevanje aktivnosti in razpolo┼żenja v evrskem obmo─Źju v zadnjem leto┼ínjem ─Źetrtletju ustavilo v storitvenih dejavnostih, rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih pa se, sicer nekoliko upo─Źasnjeno, nadaljuje.
K upadu skupne gospodarske aktivnosti bo letos prispeval upad dodane vrednosti v ve─Źini dejavnosti, najve─Źji bo v gostinskih, rekreacijskih, ┼íportnih, kulturnih in osebnih storitvah ter v storitvah hotelskih nastanitev. Nekoliko manj┼íi, a ┼íe vedno ob─Źuten bo tudi padec v prometu, trgovini in predelovalnih dejavnostih. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in doma─Źih zajezitvenih ukrepov letos pri─Źakujemo velik upad izvoza in uvoza. Zaradi padca povpra┼íevanja in ob veliki negotovosti, ki vpliva na investicijske odlo─Źitve podjetij, se bodo skr─Źile tudi njihove investicije, tako v zgradbe kot v opremo in stroje. Javne investicije naj bi se letos malce okrepile. Velik negativen vpliv na rast BDP pa bo imelo tudi zmanj┼íanje zalog. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v ─Źasu karantene, ko ni bilo mo┼żnosti tro┼íenja, ter pove─Źane negotovosti in previdnostnega var─Źevanja, bo mo─Źneje upadla tudi zasebna potro┼ínja, ─Źeprav bo razpolo┼żljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Dr┼żavna potro┼ínja se bo v kriznih razmerah okrepila.

Okrevanje bo v naslednjih dveh letih omejeno zaradi nadaljnjega spopadanja z epidemijo in ohranjanja negotovosti, po drugi strani pa ga bodo podpirali obse┼żni finan─Źni paketi, dogovorjeni na ravni EU, pove─Źane javne nalo┼żbe in dr┼żavna pomo─Ź podjetjem in prebivalcem ter spodbujevalne denarne politike. Globina  upada v 2020 in hitrost okrevanja v letih 2021 in 2022 se bosta v dr┼żavah EU zelo razlikovali in bosta odvisni od poteka epidemije in strogosti zajezitvenih ukrepov ter razlik v strukturi gospodarstev in odzivov notranjih politik, vrnitev na raven pred pandemijo bi bila v povpre─Źju mo┼żna ┼íele leta 2022.
V trenutnih epidemiolo┼íkih razmerah ocenjujemo, da bi bilo hitrej┼íe gospodarsko okrevanje mo┼żno od drugega ─Źetrtletja 2021 naprej. Zaradi zamika v okrevanju predvidevamo, da bo gospodarska rast leta 2021 4,3-odstotna. Pri─Źakujemo, da bo pri vzpostavitvi pogojev za postopno okrevanje gospodarstva ┼íe naprej klju─Źnega pomena podpora dr┼żave z ohranjanjem ukrepov za podporo trgu dela in z zagonom javnih investicij, za kar bodo na voljo tudi evropska sredstva. Ve─Źina dejavnosti bi v letu 2022 lahko dosegla ravni aktivnosti izpred epidemije, dolgotrajnej┼íe okrevanje pa je pri─Źakovati zlasti v dejavnostih, povezanih s turizmom.


Vpliv epidemije in zajezitvenih ukrepov na trg dela je bil s padcem gospodarske aktivnosti najizrazitej┼íi v drugem ─Źetrtletju 2020 (zmanj┼íanje zaposlenosti in pove─Źanje brezposelnosti).

Slovenski izvozni tr┼żni dele┼ż se je po globokem padcu v prvem epidemiolo┼íkem valu, v tretjem ─Źetrtletju 2020 ponovno pove─Źal. ┼áirjenje epidemije covid-19 po svetu je povzro─Źilo mo─Źan upad svetovnih uvozno-izvoznih blagovnih tokov. Ob ┼íe globljem padcu slovenskega izvoza - tudi zaradi izvozne usmerjenosti na med epidemijo bolj prizadet trg EU - se je slovenski tr┼żni dele┼ż na svetovnem trgu v pomladanskih mesecih leta 2020 mo─Źno zni┼żal. V tretjem ─Źetrtletju 2020 je sledila ponovna rast (medletno za 0,6  %)3 , ki bi bila lahko delno povezana z realizacijo v predhodnem ─Źetrtletju prekinjenih izvoznih tokov. V povpre─Źju prvih treh ─Źetrtletij leta 2020 se je slovenski tr┼żni dele┼ż na svetovnem trgu medletno zni┼żal za 1,7 %, na trgu EU pa za 0,3  %. Na podlagi podrobnej┼íih podatkov izvozno-uvoznih tokov dr┼żav EU, kamor so usmerjene pribli┼żno tri ─Źetrtine slovenskega izvoza blaga, ocenjujemo, da je k zni┼żanju slovenskega tr┼żnega dele┼ża prispevala tudi izvozna specializacija, zlasti zaradi visokega dele┼ża izvoza osebnih vozil, ki je bil ob izbruhu korona krize mo─Źneje prizadet. Neugoden vpliv sestave izvoza je sicer bla┼żilo okrepljeno povpra┼íevanje po farmacevtskih proizvodih, s prav tako visokim dele┼żem v slovenskem izvozu.

Tr┼żni dele┼ż slovenskega blaga na svetovnem trgu se je v obdobju 2013ÔÇô2019 pove─Źeval. Slovenski izvoz je leta 2007 pomenil pribli┼żno 0,2 % svetovnega uvoznega povpra┼íevanja po blagu, nato pa je v obdobju 2008ÔÇô2012 sledil mo─Źan padec tr┼żnega dele┼ża na svetovnem trgu, eden ve─Źjih med dr┼żavami EU. Ve─Ź kot polovico padca tr┼żnega dele┼ża v tistem obdobju lahko pojasnimo z neugodno izvozno (predvsem geografsko) usmerjenostjo,  neugoden vpliv pa je imelo tudi mo─Źno poslab┼íanje (stro┼íkovne) konkuren─Źnosti v za─Źetku krize. S ponovnim uravnote┼żenjem cenovno-stro┼íkovnih dejavnikov in okrepitvijo uvoznega povpra┼íevanja pomembnej┼íih trgovinskih partneric se je od leta 2013 tr┼żni dele┼ż znova pove─Źeval, izraziteje od leta 2016. Rast je bila v obdobju 2013ÔÇô2018 med najvi┼íjimi med dr┼żavami EU, v dalj┼íem obdobju pa so nove ─Źlanice EU bistveno bolj pove─Źale njihove tr┼żne dele┼że na svetovnem trgu. Ocenjujemo, da je bila rast slovenskega izvoznega tr┼żnega dele┼ża v letu 2019 ┼íe relativno visoka (3,5 %), a je bila o┼żje osnovana, rast so klju─Źno spodbujali le posamezni proizvodi.

Dele┼ż tehnolo┼íko visoko zahtevnih proizvodov je bil po rasti pred in med gospodarsko in finan─Źno krizo zadnja leta dokaj stabilen in vi┼íji kot v povpre─Źju v EU.. Ve─Ź kot polovico visokotehnolo┼íkega izvoza sestavljajo medicinski in farmacevtski proizvodi ter elektri─Źni stroji in naprave, katerih dele┼ż v izvozu pa se je od leta 2015 zmanj┼íeval. V primerjavi z EU Slovenija najbolj izstopa po visokem dele┼żu tehnolo┼íko srednje zahtevnih proizvodov, ki so mo─Źno integrirani v globalne verige vrednosti in tako najbolj ob─Źutljivi na nihanja v tujem povpra┼íevanju.


Dele┼ż na znanju temelje─Źih storitev v skupnem izvozu storitev je v mednarodni primerjavi nizek, ─Źetudi se je njihova izvozna usmerjenost v preteklih letih pove─Źevala. Njihov dele┼ż v celotnem izvozu storitev se je od leta 2010 (20,6 %) do leta 2017 zvi┼íeval, leta 2018 pa zni┼żal za 1 o. t. na 23,6 %. To je ┼íe pove─Źalo zaostanek za povpre─Źjem EU, ki se sicer ┼że vrsto let giblje na ravni nekoliko nad 13 o. t. Za evropskim povpre─Źjem je zaostajala glavnina storitev, najbolj ra─Źunalni┼íke (za okoli 7 o. t.). V Sloveniji so vi┼íji dele┼ż od povpre─Źja EU dosegale predvsem telekomunikacijske storitve, se je pa v zadnjih treh letih njihov dele┼ż v strukturi izvoza storitev zmanj┼íeval. V Sloveniji se je v obdobju 2010ÔÇô2018 najbolj pove─Źal izvoz tehni─Źnih, s trgovino povezanih storitev, za 10,5 % v povpre─Źju na leto, v EU pa izvoz informacijskih storitev, za 15,2 % na leto, kjer so zlasti vzhodnoevropske ─Źlanice dosegle znatno vi┼íje rasti izvoza (okoli 20 % na leto) od Slovenije, 7,7 % na leto.


Vhodne NTI v Slovenijo so se od leta 2014 hitreje pove─Źevale, izhodne NTI pa so bile skromne. Vi┼íje vhodne NTI, katerih stanje se je v zadnjih petih letih (2014ÔÇô2019) pove─Źalo kar za 58 %, so bile predvsem posledica pospe┼íitve privatizacije in tudi sicer ve─Źje prodaje lastni┼íkih dele┼żev v slovenskih podjetjih. Ve─Ź pa je bilo tudi ┼íiritev ┼że obstoje─Źih podjetij s tujim kapitalom in novih (greenfield) investicij. Rezultati ankete SPIRIT v obdobju 2014ÔÇô2018 ka┼żejo, da je vsako leto ve─Ź kot 35 % anketiranih podjetij s tujim kapitalom napovedalo ┼íiritev dejavnosti v Sloveniji, v letu 2018 je bilo takih 38,2 %. Njihovo stanje je bilo leta 2019  nekoliko vi┼íje od sicer prej najvi┼íje ravni v letu 2009 (6.143 mio. EUR). Prilivi lastni┼íkega kapitala so se leta 2019 glede na leto poprej skoraj podvojili (pove─Źanje za 97 % oziroma na 1.052 mio. EUR), odlivi pa so se mo─Źno zmanj┼íali (s 314 mio. EUR na 35 mio. EUR).


Slovenija se po raz┼íirjenosti okoljskih spri─Źeval uvr┼í─Źa v sredino med dr┼żavami EU. K temu prispeva predvsem ve─Źja raz┼íirjenost okoljskih certifikatov ISO 14001 kot v povpre─Źju EU. Podatki o ┼ítevilu certifikatov ISO 14001 za leto 2018 zaradi sprememb pri poro─Źanju niso primerljivi s podatki iz preteklih let, ki sicer za Slovenijo (ob velikih letnih nihanjih) v dalj┼íem obdobju niso kazali rasti. Raz┼íirjenost preostalih okoljskih certifikatov (EMAS in okoljskih marjetic) je precej manj┼ía, a se postopoma pove─Źuje. Raz┼íirjenost okoljskih marjetic, ki jo poleg proizvodov predelovalnih dejavnosti lahko pridobijo tudi turisti─Źne nastanitve in kampi, je v Sloveniji ve─Źja kot v EU, manj┼ía pa je raz┼íirjenost shem EMAS.