BiH ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Kmetijstvo je v veliki meri v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BiH. Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85% lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij pa se odvija zelo počasi. Določen napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a gospodarstvo BiH je še vedno v tranziciji. BiH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU (stabilizacijsko-asociacijski sporazum med EU in BiH podpisan junija 2008). Bosna in Hercegovina je postala članica CEFTE septembra 2007.

Gospodarsko-finančni utrip v državi zaradi Covid-a močno sloni na finančni pomoči EU. Od IPA (Instrument za predpristopno pomoč)  je BiH od 2014–2020 prejela 80,5 milijona EUR pomoči za izboljšanje zdravstvenega sistema, ter gospodarsko in socialno okrevanje, 455 milijonov EUR za tim. paket gospodarskega ponovnega aktiviranja.,EK namenja 250 milijonov EUR pomoči Bosni in Hercegovini od leta 2020 dalje.

Ob razlagi razmer v monetarnem in finančnem sektorju Bosne in Hercegovine med pandemijo COVID-19 Centralna banka BiH (CBBH)  ohranja  verodostojnost s pomočjo obveznih rezerv. Čeprav je prišlo do pobud za spremembo stopnje obveznih rezerv, se je CBBH odločila, da za to ni pravega razloga.  Poslovne banke ohranjajo precejšen znesek nad ravnjo obveznih rezerv in stabilen tečaj konvertilne marke glede na evro prispeva k splošni stabilnosti sistema, kar so potrdile tudi mednarodne bonitetne agencije.

Podatki Centralne banke BIH kažejo, da je vrednost kreditov prebivalstva v septembru 2020 znašal 9,9 milijard KM, od tega je vrednost 7,37 milijard KM znesek potrošniških kreditov. Skupna kreditna zadolženost prebivalstva je od januarja 2020 povečana za 66,7 milijonov KM. Od marca 2020 ko se je pojavila korona, so zabeležili padec kreditov za 72,4 mio KM, čeprav je kreditna zadolženost prebivalstva od septembra 2020 glede na prejšnje leto večja za 111 mio KM. 

Večina tistih, ki so pred korono razmišljali o kreditu, sedaj čakajo, ker ne vejo kaj prinaša prihodnost. Veliko ljudi je tudi ostalo brez dela in posledično so kreditno nesposobni. Prav tako so se zmanjšali nenamenski krediti namenjeni počitnicam in potovanjem. Večina državljanov BiH kupuje zgolj osnovne potrebščine kot je hrana,zdravila, medtem ko se bistveno manj kupuje luksuzne stvari (avtomobili, stanovanjska oprema, tehnične aparate, obleko in mobitele) za kar so včasih jemali nenamenske kredite.
BDP v BiH naj bi letos padel za približno 6%. Ob nizkem domačem povpraševanju, vključno z omejenim fiskalnim prostorom, majhno zasebno potrošnjo in brez denarnih spodbud, bo hitrost okrevanja v veliki meri odvisna od mednarodnih pritokov kapitala. V letu 2019 je bila skromna tudi raven neposrednih tujih naložb v Bosno in Hercegovino, le 700 milijonov KM.

Izvoz iz BiH je v obdobju januar-avgust 2020 znašal 6 milijard 600 milijonov KM, kar je za 14,1% manj kot v enakem obdobju leta 2019, uvoz pa 10 milijard 840 milijonov KM, kar je za 17% manj kot v istem obdobju lanskega leta. Pokritost uvoza z izvozom je bila 60,9-odstotna, mednarodni blagovni primanjkljaj pa 4 milijarde 240 milijonov KM, izvoz v države CEFTA je znašal 1 milijardo 53 milijonov KM, kar je za 15,3% manj kot v istem obdobju 2019, medtem ko je uvoz znašal 1milijardo 371 milijonov KM, kar je za 12,7% manj kot v enakem obdobju lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 76,8-odstotna. Izvoz v države EU je znašal 4 milijarde 836 milijonov KM, kar je za 14,1% manj kot v enakem obdobju leta 2019, uvoz pa 6 milijard 558 milijonov KM, kar je je za 17,9% nižja kot v enakem obdobju lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 73,7-odstotna.

Skupni prihodek od trgovine na drobno v BiH, merjen v tekočih cenah, se je avgusta 2020 kot v istem mesecu lani zmanjšal za 18,3%. Prihodek od potrošnega blaga (hrana, pijača in tobak) se je zmanjšal za 14,2%, prihodek od trajnega blaga (neživilski sektor) pa se je v primerjavi z avgustom 2019 zmanjšal za 10,3%.

Podatki CBBH kažejo, da je zaradi pandemije v drugem četrtletju leta 2020 v primerjavi z istim četrtletjem preteklega leta padel bruto domači proizvod v višini 9,3%. Po kategorijah BDP glede na odhodkovni pristop v drugem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim četrtletjem preteklega leta je bil dejanski upad zabeležen v skoraj vseh kategorijah: potrošnja gospodinjstev 9,4%, bruto investicije 25,2%, izvoz blaga in storitev 31,7 % .

Ena redkih panog, ki ne beleži padca je lesno-predelovalna industrija, ki je že v avgustu 2020 dosegla enake gospodarske rezultate kot v celotnem 2019 (okoli 200 mio.EUR). Samo v avgustu 2020 so presegli lanski promet za 11%.