Kultura in izobraževanje
Slovenija ima z BiH sklenjen krovni Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (velja od l. 2002). Julija 2013 sta državi podpisali tudi Protokol o sodelovanju na področju izobraževanja. Bistveni element Protokola je vzajemno zagotavljanje ugodnejših pogojev glede plačila stroškov šolanja in študija slovenskih državljanov v BiH in državljanov BiH v Sloveniji.
Skladno s sporazumom med ljubljansko in sarajevsko filozofsko fakulteto je oktobra 2015 na sarajevski Filozofski fakulteti ponovno začel delovati Lektorat slovenskega jezika, ki ga lahko kot izbirni predmet obiskujejo vsi študenti Univerze v Sarajevu. Lektorat vodi lektor mag. Pavel Ocepek.
V študijskem letu 2018/2019 se je v Banja Luki odprl tudi dodatni lektorat slovenskega jezika na Filološki fakulteti Univerze Banjaluka.
Povezave:
BiH in Slovenija sodelujeta v programu izmenjave študentov CEEPUS.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije redno objavlja razpise za pridobivanje štipendij za študij v Sloveniji, mobilnost študentov, ipd. Več informacij lahko najdete na njihovi spletni strani: www.sklad-kadri.si.
Povezave:
- Univerza v Ljubljani
- Univerza v Mariboru
- Univerza na Primorskem
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti
- Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umentosti
- Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Erasmus Mundus External Cooperation Window je shema za sodelovanje in mobilnost na podorčju visokega izobraževanja, ki ga izvaja Executive Agency Education, Audiovisual and Culture (EACEA). Za zahodni Balkan je koordinator projekta (Basileus project) Univerza iz Genta. Konzorcij 20 univerz ima na voljo proračun 5 miljonov Evrov za 400 izmenjav. Več informacij lahko najdete na spodnji povezavi.
Majhno je lepo. In pametno.
Slovenija je odličen cilj za doživetje Evrope v malem. Raznolike kulture se prepletajo na majhnem prostoru zelene dežele med Alpami in Jadranom. Vrstijo se naselja pod griči s cerkvami in gradovi ter ob poljih s kozolci. Prometne povezave so dobre, z avtomobilom je praktično vse dosegljivo v dobri uri ali dveh.
Kulturna dediščina sega od unikatne, 60 tisoč let stare neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu, do dragotin, kakor je Vaška situla, ter do telefona oblikovalca Davorina Savnika, ki je razstavljen tudi v MoMA v New Yorku. Slovenija hrani tudi najstarejše leseno kolo voza na svetu. Obiskovalec se lahko sprehodi ob antičnih najdbah, srednjeveških objektih, baročnih umetninah in art nouveau, ob izdelkih kroparskih kovačev ali klekljanih čipkah. Kulturo pa soustvarjajo pustna rajanja, sejmi ljudske ustvarjalnosti pa velikonočni Škofjeloški Pasijon in množične poletne prireditve na Lentu v Mariboru.
Mreža muzejev ohranja več sto obnovljenih gradov in dvorcev, pa tudi opuščene rudniške rove na UNESCOvem seznamu (v Idriji) ali pa Planinski muzej v Mojstrani. Pot miru povezuje prostore in muzeje Soške fronte iz prve svetovne vojne (mednarodno nagrajeni muzej 1. Svetovne vojne v Kobaridu), kar je opisoval Ernest Hemingway v romanu Zbogom, orožje.
Glavno mesto Ljubljana ponuja večino vsebin metropol, a na človeku prijazen način. Plasti dediščine nadgrajuje arhitekturni velikan Jože Plečnik (1872–1957), ki je ob arhitekturah na Dunaju in ob urejanju Prage večino svojega opusa namenil mostovom, cerkvam in palačam rodne Ljubljane. Tradicionalno in urbano jedro nove generacije plemenitijo v alt-art središču Metelkova mesto in v kulturni tovarni Rog. Po starem mestnem jedru vodijo označene kulturne poti, dosegljive peš ali s kolesom.
Simfonični orkestri in operno-baletna ansambla domujejo v Ljubljani in Mariboru. Mreža gledališč je razširjena po vsej državi, posamezne predstave pa pogosto in zelo uspešno gostujejo po Evropi in tudi širše, zlasti tiste, ki črpajo iz bolj avantgardnih estetskih pristopov. Tudi slovenski filmski ustvarjalci so redni gostje in pogosto tudi nagrajenci mednarodnih filmskih festivalov. Mednarodna bienala v Sloveniji sta posvečena grafiki in oblikovanju.. Kiparji vsega sveta so ustvarjali forme vive v Kostanjevici, Portorožu in na Ravnah, v Sloveniji deluje tudi več izjemnih fotografov.
Slovenska književnost, rojena 1550, je svoj prvi umetniški vrh dosegla z romantičnim lirikom Francetom Prešernom (1800–1849), nato pa z modernisti Srečkom Kosovelom (1904–1926), Edvardom Kocbekom (1904–1981) in Tomažem Šalamunom (1941–2014). Poezija je jedro dveh uveljavljenih literarnih festivalov, Vilenice na Krasu ter Dnevov poezije in vina na Ptuju.
Festivali vseh umetnosti in ciljnih javnosti so enakomerno razporejeni po vsej državi in letnih časih, seveda pa je gostota večja poleti. Festival Ljubljana vsako leto predstavi nekaj izjemno uglednih imen klasične glasbe, na obnovljenih gradovih so vrhunski koncerti stare glasbe. Raznolike prireditve so še v mediteranskem, Tartinijevem Piranu. Narodno-zabavno glasbo Avsenikov in drugih poslušajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih alpskih deželah. Marsikje je mogoče poslušati različne žanre, denimo jazz (ljubljanski jazz festival je eden starejših v Evropi) ali na sotočju dveh gorskih rek v Tolminu odlična festivala heavy metala in punk-rocka.
Raznolika kultura je odličen razlog za obisk Slovenije: je butična, cenovno sprejemljiva in zlahka dostopna za neposredno druženje z ustvarjalci, ponuja pa vsebine za vse okuse in generacije.
Vabimo vas, da obiščete spletno stran:
Dobrodošli!