Veleposlaništvo RS Sarajevo /Novice /
06.04.2009  

Srečanje predstavnikov največjih slovenskih trgovcev v BiH na slovenskem veleposlaništvu

V okviru programa dela gospodarske diplomacije je Žorž Emiljan, ekonomski svetovalec, dne 19.3.2009, organiziral  srečanje predstavnikov  treh največjih slovenskih trgovcev v BiH; Mercatorja, TUŠ -a in Merkurja v prostorih Veleposlaništva. Namen srečanja je bil ugotoviti s kakšnimi problemi se srečujejo slovenski trgovci, ki so istočasno največji investitorji v BiH in kje jim lahko veleposlaništvo nudi pomoč. Srečanja so se udeležili Mensud Lagumdžija, direktor Mercatorja BH, Tine Kek, direktor TUŠ - a BiH in Hasan Hrbat, pomočnik direktorja Intermerkurja.

 

Predstavniki največjih slovenskih trgovcev v BiH so uvodoma predstavili predloge glede izboljšanja pogojev poslovanja v BiH:

 

  1. V BiH ni enotnega ekonomskega in gospodarskega prostora, ni enotnih predpisov na   nivoju BiH, na področju davkov. Predpisi so različni v Federaciji BiH in v Republiki srbski. Da bi lahko normalno poslovali, bi morali biti predpisi poenoti v celi državi. Zaradi neenotnega sistema davkov, ki bistveno vplivajo na stroške poslovanja, prihaja do prehajanja podjetij iz ene v drugo entiteto, kar  predstavlja dodatne stroške za podjetja. Zato predlagajo, da se  poenoti davčni sistem na  teritoriju celotne BiH.

  2. Podjetja v BiH morajo plačevati prispevke za razvoj turizma, za vodo in ekologijo od bruto prihodkov. Predlagajo, da naj bo osnova za plačevanje prispevkov neto prihodek podjetja.

  3. Predlagajo, da se DDV za prehrano zniža, saj je 17% previsok, posebno v kriznih časih.

  4. Predlagajo, da se čim preje implementira predpis v BiH, ki zahteva od vseh  malih trgovcev, da uvedejo fiskalne blagajne. S tem bi  omejili nelojalno konkurenco v BiH.

 Zaprosili so Veleposlaništvo, da pristojne institucije v BiH, kot so Zbornice, Združenje delodajalcev, državne institucije, Evropsko Komisijo v BiH informira s predlaganimi stališči in predlogi, ki jih je potrebno zaradi vse večjega vpliva gospodarske krize v BiH čim preje sprejeti. Veleposlaništvo bo v imenu največjih slovenskih investitorjev v BiH posredovalo pismo na navedene institucije.

 

Mercator je do sedaj odprl 19 centrov v BiH v vrednosti 120 mio EUR in zaposluje 1100 delavcev. Mercator namera v letu 2009 investirati v širitev trgovinskih centrov v BiH, v pet novih centrov v vrednosti 20 mio EUR v Banja luki  Sarajevu dva centra, Prijedoru in Bijelini.

 

TUŠ je bil v lanskem letu največji greenfield investitor in je odprl 13 novih centrov v BiH v vrednosti 32 mio EUR in  zaposlujejo 500 ljudi. Logistični stroški nabave blaga je v prid večjim trgovinskim centrom.  Tudi TUŠ predvideva  širitev trgovinske mreže v BiH.

 

Merkur ne namerava investirati v letošnjem letu. Gospodarska kriza je že prizadela njihovo dejavnost, ki je vezana na gradbeništvo. V naslednjih letih pa nameravajo odpreti Merkurjev center v Banja luki in Tuzli.

 

Ugotavljajo, da postajajo trgovska podjetja iz Srbije in Hrvaške  Delta in Konzum,  vse večji konkurenti na bh tržišču, zato naj bi se slovenska podjetja povezala, kljub medsebojni konkurenci in nastopati enotno do nabavnih kanalov. Ponovno se je začel oživljati sivi trg, male trgovine, kioski postajajo zaradi cenene hrane ponovno aktualni.

 

Na podlagi izmenjave mnenj in stališč, so ugotovili, da so sicer drug drugemu konkurenca, vendar bi  lahko kljub temu sodelovali v določenem delu pri nabavi blaga, lahko bi   pogosteje uporabljali sistem kompenzacij z dobavitelji.  Skupno vsem trem trgovcem  je  lojalna in nelojalna konkurenca drugih trgovinskih podjetij iz Srbije, Hrvaške in BiH. Ta ugotovitev in poenotenje stališč slovenskih trgovcev k bodočemu eventualnemu sodelovanju, so prispevali tudi vse večji negativni učinki gospodarske krize v BiH.

 

Veleposlaništvo je ponovno uvedlo srečanja slovenskih gospodarstvenikov po branžnem principu. Na srečanjih se izpostavljajo skupni problemi in interesi gospodarstvenikov, kot je bilo v primeru trgovcev, farmacevtov,  s področja prehrane in energetike Predstavniki so izrazili zadovoljstvo nad takim načinom sodelovanja, ki se uvaja poleg širših tematskih  srečanj, ki jih organizira Veleposlaništvo. Poleg regionalnih srečanj slovenskih gospodarstveniko, se bo ta praksa nadaljevala ob upoštevanju navodil direktorata za ekonomsko diplomacijo na MZZ.