Veleposlaništvo RS Sarajevo /Novice /
06.04.2009  

Fiskalni svet BiH je obravnaval ukrepe za ublažitev gospodarske krize v BiH

Fiskalni svet BiH ocenjuje, da bodo učinki ekonomsko finančne krize manj izraženi v BiH kot v drugih državah. To pa ni razlog, da bi bili pasivni,  spremljati morajo gospodarsko stanje v državi in sprejemati ukrepe na področjih, kjer lahko pričakujejo znake krize. Kriza se bo najprej pojavila pri prilivu novega kapitala v BiH in pri finančnih prilivih delavcev, ki delajo v tujini. Ti prilivi predstavljajo 15% BDP. Ekonomska kriza in recesija v razvitih državah, se bo najprej odrazila na področju v BiH, ki je bil steber makroekonomske stabilnosti. Prav tako bodo čutili krizo tudi izvozniki, prišlo bo do zmanjšanja izvoza, zato mora država  sprejeti ukrepe za pomoč izvoznikom. Kot pomembno dejstvo predstavlja ohranjeno zaupanje v komercialne banke in povečano zavarovanje depozitov prebivalstva. Na Fiskalnem svetu razmišljajo, da bi bilo potrebno ustanoviti poseben sklad za varovanje depozitov, ki bi ga spremljala sredstva Svetovne banke in EBRD. Prav tako ocenjujejo, da glede na trenutno stanje krize, ni razlogov, da bi imele komercialne banke visoke obrestne mere. Čas visokih dobičkov komercialnih bank je minil in mora tudi bančni sektor nositi breme krize.

 

Fiskalni svet BiH se je dotaknil tudi gospodarskega in socialnega sektorja. Predlagali bodo obseg sredstev, s katerimi naj bi vzdrževali stopnjo gospodarske rasti in delovna mesta. Z mednarodnimi finančnimi institucijami kot so Svetovna banka in IMF, se bodo dogovarjali o njihovi pomoči glavnim izvoznikom iz BiH. Fiskalni svet je zadolžil Svet ministrov BiH in entitetni vladi, da obravnavajo in sprejmejo ukrepe  ekonomske politike za ublažitev ekonomske krize. Na Fiskalnem svetu so razpravljali o možnosti koriščenja sredstev iz naslova sukcesije v višini 116 mio KM, ki so na računu Centralne banke BiH, ob ustrezni obrestni meri za pomoč Federaciji BiH za proračunske potrebe in to ne samo za pokrivanje socialnih izdatkov, temveč za investicijske projekte. Koriščenje sredstev naj proučita entitetni vladi, saj je v tem trenutku najslabše imeti neaktivna sredstva na računih bank. S temi sredstvi bi predvsem financirali razvojne projekte in tako odgovorili gospodarski krizi.