Veleposlaništvo RS Sarajevo /Novice /
16.02.2009  

Recesija v BiH je prešla v drugo fazo

 

Pokazatelji ekonomsko socialnega gibanja v BiH kažejo na to, da so se življenjski in delovni pogoji poslabšali, da je BiH prišla v zadnjem kvartalu 2008 v recesijo. V primerjavi z drugimi državami v razvoju, BIH zaostaja, na kar kažejo podatki o BDP, ki je med najnižjimi v Evropi. V letu 2008 se je ta zaostanek še poveča. Rast BDP se je nominalno povečala za 5%, z upoštevanjem inflacije, pa bo nižja kot je bil v letu 2007. BDP na prebivalca znaša 5.800 KM (2.965,29  EUR). V jugovzhodni Evropi je tako v BiH  BDP najnižji. Finančna struktura BDP kaže, da  samo tretjina BDP predstavlja novo ustvarjeno vrednost  proizvodnih dejavnosti, dve tretjini pa predstavljajo storitve in javni sektor, ki se financira iz prilivov  iz diaspore, potrošnje mednarodne skupnosti v BiH, tujimi kreditnimi sredstvi in s sivim trgom. V BIH je  javna poraba najvišja v Evropi, saj znaša 50% BDP. To je obremenjujoče za davkoplačevalce in predstavlja generator splošne krize in siromašenja najširših slojev prebivalstva.

V BiH je bila industrijska rast v devetih mesecih nad 10%, ko pa je prišlo do finančne krize, je začela industrijske proizvodnje padati, v oktobru za 1,2%, v novembru za 2,3%, v decembru pa je bila na pozitivni nuli. Ta negativni trend se nadaljuje v mesecu januarju 2009. Indeksi rasti so za tretjino nižji od načrtovanih. Po podatkih Zavoda za statistiko je industrijska rast v F BiH znašala 7,9%, v Republiki srbski pa 8,8%, najvišjo rast je imel Distrikt Brčko 19%. Pokazatelji kažejo, da je prisotnost recesije v zadnjem kvartalu leta 2008 pojavila v posameznih industrijskih sektorjih. Do zmanjšanja proizvodnje je prišlo v metalni industriji od 20 do 50%, v tekstilni in kožni industriji se soočajo s problemi likvidnosti oz zmanjševanja naročil. Podjetja iz Evrope odpovedujejo posle dodelave  na področju tekstila v letu 2009. Problemi so nastopili v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, ker je kreditna kriza zmanjšala financiranje izgradnje, zmanjšal se je povpraševanje po nepremičninah, kar posledično zmanjšuje povpraševanje po gradbenih materialih. Kmetijstvo in proizvodnja hrane, ki naj bi ustvarjal profit v BiH, ga poberejo uvozniki hrane, ker to področje v BiH ni sistemsko urejeno. V zadnjem kvartalu 2008 je padla rast proizvodnje hrane za 3% glede na predhodno leto.

Politika je zanemarila proizvodnje dejavnosti, zato je prišlo do ekspanzije uvoza blaga široke potrošnje. Iz carinskih deklaracij v letu 2008 je razvidno, da prihaja do velike odliva denarja iz BiH zaradi povpraševanja po tujem blagu. Deficit blagovne menjave je v letu presegel 9,5 milijarde  (4,60 milijarde EUR)  Tudi pri trgovini se beleži  padec rasti prometa,  v oktobru je znašala rast prometa 18,7%, v mesecu novembru in decembru pa samo 11,5%. Negativni učinki recesije se bodo odrazili tudi na trgovini. Cene blaga v maloprodaji bodo nižje kot v preteklem letu, a ne bo denarja kot v preteklem letu. Zaradi zmanjševanja  poslov dodelave, se bo izvoz  v letu 2009 znižal za 20%, na maksimalno 6 milijard KM (3,07 milijarde  EUR), skupna blagovna menjava pa naj bi znašala 20 milijard KM (10,23 Milijard EUR). Bančni sektor tudi zmanjšuje kreditiranje, banke postajajo transmisija dragega  tujega denarja v domače kreditne linije. Prilivi iz diaspore se zmanjšujejo zaradi krize v drugih državah.

Po podatkih Agencije za delo in zaposlovanje je bilo decembra 2008 zaposlenih 708.173 delavcev, kar pomeni, da je  samo vsaki peti prebivalec v BiH zaposlen, kar predstavlja najnižjo stopnjo zaposlenosti v Evropi. Zaskrbljujoče je, da se število zaposlenih v industriji znižuje, medtem, ko se na področju družbenih dejavnosti in storitvah povečuje. V letu 2008 je povprečna plača znašala 776 KM ( 396,79 EUR) , kar je za 13,9% več kot v letu 2007. Višino povprečne plače  v BiH določajo zaposleni v administraciji in storitvah, ki predstavljajo eno tretjino proračunske postavke. Povprečna pokojnina v BiH v decembru mesecu je znaša 313 KM ( 160,03 EUR)

Inflacija v BiH v letu 2008 je znašala 7,4 %. Na inflacijo so največ vplivale cene hrane, komunalnih storitev in tehničnega blaga. Inflacija bi bila bistveno višja če ne bi v zadnjih treh mesecih prišlo do deflacije, zaradi padca cen naftnih derivatov za več kot 50%. Padec cen nafte pa ni vplival na znižanje cen življenskih potrebščin.

V zadnjih treh mesecih 2008 in v začetku 2009 se  kažejo znaki ekonomske krize v BiH. Najprej se je pokazala v finančnem sektorju, potem pa še v realnem sektorju, ki že  kaže znake padanja proizvodnje. Padec proizvodnje, zmanjšanja prilivov iz diaspore, zaradi izgube delovnih mest v drugih državah, bo povečalo število brezposelni v BiH. Zmanjševanje poslov, višek delovne sile  v proizvodnih in neproizvodnih dejavnostih bo vplivalo na izplačilo pokojnin in drugih socialnih dodatkov, ki se financirajo iz proračunskih prihodkov. Denarja bo v obtoku manj, tudi pri javnih podjetjih, v skladih in pri proračunskih porabnikih. Tudi pri njih bo moralo  priti do znižanja stroškov. Vlada se bo morala usmeriti v odpravo negativnih učinkov v proizvodnji in  storitvenem sektorju. Z hitrimi in radikalnimi reformami morajo omogočiti domačemu blagu in storitvam, da pridejo do kupca, da bi se zmanjšal negativni učinek na zaposlovanje.  Potrebno bo uvesti javna dela, zaščititi domačo proizvodnjo, da bi  se lahko izvažali domači proizvodi. V BiH bi lahko zagotovili proizvodnjo lastne prehrano, da ne bi prišlo do krize na področju tržišča blaga, delovne sile in denarja.  Predstavnik Evropske komisije v BiH za ekonomska vprašanja je  izpostavil, da prava gospodarska kriza v BiH šele prihaja in da bo trajala dlje kot si sedaj predstavljamo in pričakujemo. Recesija bo v  BiH  trajala, dokler se BiH ne bo oprla na lastne resurse.